APDEJT.si

Opozicijske stranke v Venezueli in kandidat Edmundo González Urrutia so ob obletnici predsedniških volitev 28. julija 2024 ponovno poudarili, da so bile volitve 'zgodovinski podvig' in da je bil González Urrutia 'legitimni zmagovalec', kljub uradnim rezultatom. Platforma Unitaria vztraja, da so bile volitve goljufive in da je González Urrutia zmagal z več kot 80 % glasov. González Urrutia, ki je trenutno v izgnanstvu, je na družbenem omrežju X obsodil 'kraje ljudskega mandata' s strani vlade Nicolása Madura in pozval k nadaljevanju civilne organizacije, saj 'ni mogoče izgubiti pridobljenega terena'.

Nacionalni volilni inštitut (INE) v Mehiki je izrekel globe v skupni višini 6,3 milijona pesov (približno 340.000 EUR) 177 zmagovalnim kandidatom na volitvah sodne veje oblasti, tako na zvezni kot lokalni ravni. Kaznovani so bili zaradi pojavljanja v tako imenovanih 'harmonikah' – fizičnih in digitalnih priročnikih, ki so jih volivci uporabljali za informiranje o kandidatih. Med kaznovanimi so tudi vsi člani vrhovnega sodišča. Odločitev je bila sprejeta z razdeljenimi glasovi (6 za, 5 proti) znotraj Sveta Generalnega inštituta INE, kar je sprožilo kritike s strani predsednice INE, Guadalupe Taddei, ki je menila, da sankcija ni zgledna. Skupne sankcije za nepravilnosti v volilni kampanji so dosegle 18 milijonov pesov.

Zvezno apelacijsko sodišče je v sredo razsodilo v korist direktorja podjetja MyPillow, Mika Lindella, v sporu glede izplačila 5 milijonov dolarjev. Lindell se je sprva zavezal izplačati nagrado razvijalcu programske opreme, ki bi dokazal, da ni bilo tujega vpletanja v volitve leta 2020. Slednji je sicer trdil, da je izpolnil pogoje, vendar je sodišče odločilo, da Lindell nagrade ni dolžan izplačati, s čimer je razveljavilo prejšnjo odločitev o izplačilu nagrajencu.

Joanna Staniszkis in Krzysztof Kontek sta vložila pritožbi na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) proti Poljski zaradi domnevnih nepravilnosti in zanemarjanja med volitvami. Ne trdita, da so bile volitve nujno ponarejene, vendar poudarjata, da imata kot državljana pravico vedeti, kakšen je bil njihov pravi rezultat. Zahtevata odškodnino in "obtožujeta poljsko državo" za domnevne nepravilnosti.

Prokuratura pod vodstvom Dariusza Korneluka je pregledala 222 od 252 volilnih okrajev in ugotovila, da 75 % (151 okrajev) nima nepravilnosti. Korneluk je javno priznal, da je bilo samo 71 volilnih komisij z nepravilnostmi. Ti podatki so ovrgli teze Romana Giertycha o množičnih volilnih goljufijah.

Predsednik Demokratske stranke Sali Berisha je obtožil Ilirjana Celibashija, predsednika Državne volilne komisije (KQZ), da je omogočil nezakonito odstranitev 350 volilnih škatel iz skladišč KQZ. Berisha trdi, da je izginotje volilnega materiala dokaz, da so bile volitve 11. maja farsa in jih zato ne priznava. Kljub pozivom po odstopu je Berisha zavrnil odstop in vztraja, da je bil izid volitev popačen.

Poljski generalni državni tožilec in minister za pravosodje Adam Bodnar je izjavil, da anomalije med štetjem glasov niso vplivale na izvolitev Karola Nawrockega. Poudaril je, da bi moralo vrhovno sodišče z večjo odločnostjo razjasniti dvome glede izbire predsednika, vendar se je njegova vloga v tem postopku zaključila. Dodal je, da na politične odločitve nima vpliva. Bodnar je v pogovoru za "Rzeczpospolito" potrdil, da kaže vse na to, da bo Karol Nawrocki prisegel, saj mnenja, ki jih je prejel, kažejo, da so se nepravilnosti pojavile, vendar niso imele bistvenega vpliva na izid volitev.

Po prvih napovedih je CDU zmagala na lokalnih volitvah v Severnem Porenju-Vestfaliji. AfD je močno pridobila, medtem ko sta SPD in predvsem Zeleni utrpeli izgube.

V Tanzaniji se krepijo protesti, ki jih vodijo mladi in izražajo naraščajoče nezadovoljstvo z volilnimi nepravilnostmi ter splošnim vodenjem države. Ti protesti nakazujejo, da lahko državljanska moč, če je dolgoročna, pritiska na vlado, da implementira pomembne in trajnostne reforme.

Samia Suluhu Hassan je prisegla kot predsednica Tanzanije po volitvah, ki jih je opozicija označila za prevaro in so jih zaznamovali nasilni protesti zaradi izključitve opozicijskih kandidatov. Slovesnost je bila omejena na povabljene goste. Opozicija je zavrnila izide volitev, medtem ko je Zimbabve izrazil podporo Hassanovi.

Volilna komisija je ostro zavrnila obtožbe Rahula Gandhija o »kraji glasov« in jih označila za napad na indijske volivce in volilno osebje. Komisija je poudarila, da sistem »ena oseba, en glas« obstaja že od leta 1951, in pozvala opozicijo, naj namesto ustvarjanja lažnih zgodb predloži dokaze o domnevnih nepravilnostih pri podatkih o volivcih.